CAMTP Center za uporabno matematiko in teoretično fiziko Univerza v Mariboru, Slovenija

Nova fakulteta za naravoslovje in matematiko
na Univerzi v Mariboru

Še pred nekaj leti je študij naravoslovja in matematike, še prav posebej fizike, doživljal krizo v vsem evropskem prostoru, morda tudi drugod, krizo pa je spremljalo drastično zmanjšano zanimanje za naravoslovne znanosti v javnosti in v družbi nasploh, in še več, ta negativen razvoj je spremljalo splošno upadanje ugleda znanosti ter raziskovalnega dela v družbi, v očeh davkoplačevalca, in posledično, v očeh vlad ter parlamentov. Ponekod, kot n.pr. v Zvezni Republiki Nemčiji, konkretno n.pr. v Oldenburgu, se je vpis študentov fizike zmanjšal kar za desetkratnik, torej za 90 procentov. Tudi drugod, n.pr. v Münchnu, so bili podobni trendi. Tak razvoj pa je seveda absurden, ko pomislimo, da je prav naravoslovje, še posebej fizika, pa tudi kemija, molekularna biologija, genetika, biologija, skupaj z matematiko, kot univerzalnim jezikom kvantitativnih znanosti, osnova za razvoj tehnologije in s tem tehničnega napredka ter blagostanja človeške družbe. Kakor da smo pozabili, na kakšnih znanjih in temeljih počiva vsa sodobna tehnologija, še prav posebej n.pr. informacijska ter računalniška tehnologija, vsa elektronika, ter vse, brez česar si ne moremo več zamisliti sodobnega življenja.

Poleg te pragmatične komponente pa imajo naravoslovne vede in matematika še drugo privlačno lastnost, namreč, da so intelektualno fascinantne, saj so vse več ali manj osnova našega razumevanja vse narave, vesolja, celo živih bitij, tako kompleksnih sistemov kot so možgani, celo človeške družbe, njenih ekonomskih ter socioloških zakonitosti. Fizika danes ni več samo fizika nežive narave, temveč imamo poleg fizike in astrofizike še biofiziko, nevrofiziko (oziroma nevroznanost) ekonofiziko, skratka fiziko kompleksnih sistemov, ki posega na skoraj vsa zgoraj navedena področja itd. Matematika gradi svoje znanje na osnovi rigoroznega razmišljanja (definicija, aksiom, izrek, dokaz), fizika ter druge ekzaktne znanosti pa na strogem odnosu do resnice, kjer se vse teoretične izsledke preverja v eksperimentu, ki je najvišji sodnik naravoslovja. Na odločilnih eksperimentih (experimentum crucis) se rušijo stare teorije ter gradijo nove, bolj splošne, ki jih znova in znova preverjamo z novimi eksperimenti, pogosto na osnovi drznih revolucionarnih hipotez. Kadar gre v naravoslovju in matematiki nekaj narobe, potem je vselej krivda na naši strani. Narava nikdar ne laže. Tak odnos do narave in stvarnosti vliva človeku spoštovanje do narave, do njenih zakonitosti, in hkrati vzgaja k skromnosti, poštenosti in kritičnosti. V psihologiji, v družbenih vedah, politiki, itd. pa se nasprotno soočamo s problemom laži, prevare, zavajanja ter prikrivanjem resnice. V umetnostih se soočamo s kreativno komponento, kjer "iz nič" nastajajo nova dela, ob neomejeni imaginaciji in svobodi človeškega duha. Take svobode v naravoslovju in matematiki nimamo, pravila mišljenja so sicer strogo določena, vendar pa je končni dosežek - spoznanje novih zakonov narave - nadvse fascinanten, saj gre za spoznavanje resnično večnih resnic.

Medtem, v zadnjih nekaj letih, se je kriza naravoslovja in matematike umaknila, čeprav se je treba nasploh še naprej truditi za promocijo znanosti in tehnike v družbi, saj vlade ne dajejo dovolj sredstev za raziskovalno delo, ki še ni dovolj cenjeno, čeprav je pravzaprav osnova za vse. Po pragmatični plati pa se je presenetljivo izkazalo, da so ne le matematiki temveč tudi fiziki, še posebej teoretični fiziki, izredno uporabni še na drugih področjih, kot so banke, zavarovalnice, kjer uporabljajo metode teoretične fizike za bolj natančno oceno rizika pri nakupih, investicijah, posegih na tržišče in na borzi itd. Tako je profil diplomiranega fizika definitivno eden najbolj široko uporabnih poklicev sploh: osnovne raziskave, razvojne raziskave (uporabna fizika), pedagoško okolje (osnovne, srednje in visoke šole, univerze), računalniške firme (fiziki imajo zelo dobro znanje računalništva), industrija vključno z vodstvenimi položaji (podjetništvo, ki počiva na solidnem poznavanju in razumevanju osnovnih dejavnosti ter procesov v podjetjih), in kot že rečeno, celo banke in zavarovalnice.

Menimo, da je napočil čas, ko je potrebno v Državi Sloveniji, in sicer na Univerzi v Mariboru, ustanoviti novo Fakulteto za naravoslovje in matematiko (FNM). To iniciativo podpira vodstvo UM, Rektor, Prorektorji, večina Dekanov ter članov Senata UM. Univerza v Mariboru je kot druga slovenska univerza precej mlada, po eni od definicij ji je 27 let, vendar se dinamično razvija. Upravičeno ima ambicijo postati kompletna univerza, torej takšna, ki bo imela tudi FNM, filozofsko in humanistično fakulteto ter medicinsko fakulteto in še kaj. V razvitem svetu velja grobo pravilo ena kompletna univerza na en milijon prebivalcev.

V okviru nove FNM pripravljamo naslednje študijske programe: dodiplomski univerzitetni študijski program Uporabna fizika, dodiplomski univerzitetni študijski program Matematika, podiplomski študijski program Fizika (smeri: Pedagoška fizika, Jedrska energetika in reaktorska fizika, Teoretična fizika, Elektronska vakuumska tehnologija, Računalniška fizika), podiplomski študijski program Matematika in podiplomski študijski program Biologija.

Že nekaj let je v pripravi interfakultetni dodiplomski univerzitetni študijski program Uporabna fizika, katerega glavni snovalec je že od leta 1994 Prof. Dr. Bruno Cvikl, fizik s Fakultete za gradbeništvo UM. Ta prizadevanja so končno rodila sadove. Program je sprejet, potrjen, in bo v razpisu za akademsko leto 2003/2004. Tako vabimo vse zainteresirane, da nas obiščejo, še prav posebej na domači strani www.fg.uni-mb.si/research/fizika, z vprašanji pa se lahko obrnejo na nas na e-mail naslov uporabna.fizika@uni-mb.si.

Seveda bo program Uporabna fizika, ki je zasnovan in organiziran kot medfakultetni program (Fak. za gradbeništvo, Fak. za elektrotehniko in rač., ter Pedagoška fakulteta, skupaj s CAMTP - Centrom za uporabno matematiko in teoretično fiziko), vložen v novo FNM, čim bo le-ta formalno zaživela. Kaže, da je to mogoče doseči v kakšnem dobrem letu dni.

V čem se kaže uporabnost Uporabne fizike (UF)? Program UF je zasnovan tako, da nudi najprej solidno znanje vse osnovne fizike, saj brez tega ne gre. To osnovno znanje fizike bo nato postopoma nadgrajeno s tehničnimi inženirskimi predmeti, s predmeti iz ekonomije ter poslovnosti in nenazadnje z osnovami pravniških znanj. Diplomant UF si bo pridobil naziv "univerzitetno diplomirani fizik" in njegov poklicni profil bo idealen za razvojno raziskovalno dejavnost, pa tudi znanstveno smer, ali vse druge smeri in možnosti, ki sem jih navedel zgoraj.

Iz te logike strukture izhaja dejstvo, da je program v prvem letniku skoraj identičen s programom na FMF Univerze v Ljubljani (razlikujeta se le v dveh predmetih), v 2. letniku je podobnih 6 predmetov od 8, v 3. letniku so podobni 4 od 8 in v 4. letniku se vsebinska podobnost omeji le na en predmet od predvidenih 8. V vseh letnikih, še posebej v 3. in 4., je tudi na voljo bogata izbira izbirnih predmetov. Daleč največjo prioriteto in vsebinsko težo imajo predmeti o fiziki in tehnologiji tankih plasti, tako v trdni snovi (polprevodniške strukture), kakor tudi v mehki (kondenzirani) snovi kot so tekoči kristali, v fotoniki, itd. Tak program UF, kot je zasnovan na Univerzi v Mariboru, je povsem nov in ga Univerza v Ljubljani ne ponuja. Študij UF na UM je torej s svojo "uporabnostjo" naravnan na tista znanja iz fizike, za katera se pričakuje direktno uporabnost v novih tehnologijah in v tehniki na kratek rok le nekaj let. (Na dolgi rok je seveda vse, kar je bilo kdajkoli odkritega v fiziki, tudi tehnološko uporabno.)

Na Univerzi v Mariboru pa lahko ponudimo še nekaj več, namreč kvaliteten podiplomski mentorski študij fizike, tako v okviru podiplomskega študija fizike, kot sem že prej navedel, kakor tudi v okviru Centra za uporabno matematiko in teoretično fiziko - CAMTP. Le-tega sem ustanovil leta 1990. Ukvarjamo se predvsem s teoretičnimi raziskavami na področju teorije kaosa v klasičnih in v kvantnih sistemih, ter s problemi fizike kompleksnih sistemov. Na CAMTP so bila v tem času izvedena pod mojim mentorstvom štiri diplomska dela, eno magistrsko, dve doktorski, eno doktorsko je v nastajanju. Vsa ocenjena z odliko, vsa objavljena v mednarodnih znanstvenih revijah, iz večine od njih izvira celo več znanstvenih člankov, tudi 5-6 na eno delo. Vsi doktorandi so pridobili podoktorska delovna mesta doma in v tujini, ali pa celo stalna asistentska ter docentska delovna mesta doma in v tujini. Eno od doktorkih del (Doc.Dr. Tomaž Prosen, UL) je bilo celo nagrajeno z Zlatim znakom Jožefa Štefana v letu 1998 za doktorsko delo iz leta 1995. CAMTP ima bogato in intenzivno raziskovalno dejavnost, ter odlično računalniško opremo, in zelo bogato knjižnico (23 "živih" revij ter okoli 1000 knjig). Imamo okoli 80 znanstvenih publikacij, veliko obiskov tujih in slovenskih znanstvenikov iz vsega sveta (ZDA, Japonska, EU, države bivše Sovjetske Zveze, Izrael, itd.), ter naših vabljenih obiskov po vsem svetu. Več informacij o CAMTP se najde na www.camtp.uni-mb.si.

Nenazadnje je treba omeniti pomembno nadgradnjo vseh znanstveno raziskovalnih ter pedagoških prizadevanj na področju fizike in matematike. To so mednarodne Poletne Šole in Konference "Let's Face Chaos through Nonlinear Dynamics", ki jih organiziram v okviru CAMTP Univerze v Mariboru (kot generalni direktor). Gre za svetovno vrhunske šole in konference na področju teorije kaosa, sinergetike ter fizike oziroma teorije kompleksnih sistemov. Doslej jih je potekalo že pet, dve - leta 1993 in 1994 - v Ljubljani, 1996, 1999 ter 2002 pa v Mariboru. Zadnja, 5. je bila v času 30. junij do 14. julij 2002 v Mariboru, seveda, in imeli smo štiri častne direktorje (Profesorji G. Casati, Como, P. Cvitanović, Atlanta, ZDA, S. Grossmann, Marburg, ZRN, ter H. Haken, Stuttgart, ZRN), 40 vabljenih predavateljev iz vsega sveta ter več kot 90 drugih prijavljenih udeležencev, skupaj torej nekaj več kot 130 udeležencev. Samo iz Japonske smo imeli 18 udeležencev. Vse o tej šoli in konferenci se dobi na www.camtp.uni-mb.si/chaos/2002. Naslednja, 6. po vrsti, bo v juniju in juliju 2005.

Vse te aktivnosti CAMTP odločilno vplivajo na internacionalne komponente fizike v Mariboru, bogatijo intelektualno klimo, in nudijo mladim direkten kontakt s svetovno elito na tem področju. Velika večina naših vabljenih predavateljev je svetovno vrhunskih znanstvenikov.

Mladi fiziki, pa tudi matematiki in drugi naravoslovci, ste vabljeni, da se nam pridružite kot dodiplomski študentje, pozneje pa kot podiplomski študentje in raziskovalci.

Prof.Dr. Marko Robnik
Direktor CAMTP

Zadnja sprememba: 8 Dec 2002 Marko Robnik